Poljanska dolina leži na jugovzhodu Slovenije med slemenoma Spodnjeloške gore na zahodu in Poljanske gore na vzhodu. Geografsko je sestavljena iz višje ležeče, okoli 7 km dolge dinarsko usmerjene doline in od 180 do 200 m vrezane razširjene soteske reke Kolpe. Z izjemo reke Kolpe in Dolskega potoka, ki prihaja na površje v večih kraških izvirih ob vznožju Kozic, se na območju zakrasele Poljanske doline glavnina vode pretaka pod površjem.
Kako pomembni so bili skromni vodni viri v življenju Poljancev nam pričajo izjemno dovršeno obzidani izviri, za potrebe napajanja živine izklesana korita in kali ter skrbno urejeni dostopi. Vse do šestdesetih let 20. stoletja, ko se je čredništvo in s tem pašništvo v dolini postopoma ukinilo, so bili slednji redno v uporabi. S projektom Čredniške poti smo nekaj izmed njih uspeli iztrgati pozabi in jih ponovno oživili. Svoj dom so tako ohranile številne prostoživeče vrste, vezane na površinska vodna telesa kot so pupki, močeradi, žabe in druge dvoživke. Navsezadnje ima nemalo številčna divjad ponovno možnost potešiti žejo v urejenih napajališčih.
Čredništvo, kot organizirana skupna vaška paša živine, je bilo značilno za vse vasi Poljanske doline in je kot tako izpričano v knjigah in prispevkih iz konca 19. stoletja vse do 60. let 20. stoletja. Čredniki so bili velikokrat domači fantje iz številčnejših družin, ali pa so prihajali iz Hrvaške in okolice Črnomlja. Črednik je gnal na pašo predvsem govedo celotne vasi približno od Jurjevega (24. april) do Martinja (11. november), drobnico in konje so pasli posebej. Navsezgodaj zjutraj je črednik zatulil v rog in s tem dal znak za odhod živine na pašo. Gnal jo je s pomočjo enega ali dveh poganjačev po izgonih, s ploti ograjenih poteh, na gmajno do skupnih pašnikov v zaledju vasi. Živina je bila na paši cel dan, razen v obdobju med junijem in avgustom, ko so v času največje pripeke govedo prignali domov. Na poti na in iz gmajne se je blago napojilo v vaškem kalu.
Opis poti:
Čredniška pot nas vodi po območjih nekdanje paše in povezuje vodne vire Poljanske doline. Izhodišče poti je na igrišču v Starem trgu ob Kolpi, kjer je bil na sredi 20. stoletja prostor za živinski sejem. Pot se v središču Starega trga spusti v dolino proti Kotu in Prelesju, preko Havrov do Predgrada, kjer zavije proti Kovači vasi. Od tod teče po izgonu, ki so ga uporabljali z Deskovo vasjo do suhozida in zavije na trške njive. Tu se odpre pogled na trški veliki kal in na kalno gorico, kje je bilo še zadnje območje nekdanje paše do začetka 70. let 20. stoletja. Po poljski poti se vrnemo nazaj v Stari trg do gasilnega doma. Za tiste, ki jim je bila ta polovica poti dovolj, si lahko do izhodišča pri športnem igrišču ogledajo še kamnita korita za napajanje živine in izvirno jamo Peč, ki se nahajata ob urejeni poti, koder se vije čredniška pot proti Sodevcem.
Čredniška pot se nadaljuje po rtu do Sodevcev ter se od tam vzpne do Sodevskih štal s kalom in na steno ter se vrne nazaj v Sodevce. Od tu je del poti speljan tudi do napajališča na Kolpi. Pot se nato preko Antunove drage vzpne k farni cerkvi v Starem trgu in se čez trško jedro vrne nazaj na izhodišče.
Pripravila: Petra Madronič
Zemljevid čredniških poti:
Mapo v polni funkcionalno obliki najdete ne spodnji povezi:
https://www.arcgis.com/apps/instant/basic/index.html?appid=6917b7ea0520422dbf26977225dd489f
* Za osnovnošolce, bolj točno za 2. triado OŠ smo pripravili učni list, vezan na projekt Čredniške poti, kjer lahko učenci preizkusijo znanje, ki so ga dobili na sami poti.
Staknete ga lahko na povezavi spodaj:
http://www.kd-stok.si/wp-content/uploads/2021/12/UL-2triada.pdf
