Stari trg ob Kolpi, Interaktivni atlas Slovenije, Založba Mladinska knjiga, 1998.
Stari trg ob Kolpi (375m – 400m n.m.v., 106 preb.)
Stari trg ob Kolpi je s 106 prebivalci največje naselje v Poljanski dolini. Izoblikovalo se je na ravnem pomolu, ki se strmo dviga nad kolpsko dolino. Na severni strani je povezano z vasjo Močile. Stari trg v tlorisu kaže pravilno zasnovo nekdaj tržnega naselja. Hiše, ki so imele trgovske, gostinske in druge uslužnostne funkcije, so nanizane na obeh straneh glavne ulice, ki vodi do farne cerkve sv. Jožefa na koncu pomola. Kmetijska poslopja so stala za hišo, da so bila umaknjena očem prišlekov v Trg. Ker je bil leta 1921 Stari trg v požaru močno poškodovan, se je trški značaj s kompaktno zidanimi enonadstropnimi hišami do danes ohranil le v spodnjem delu ulice. V gornjem delu naselja se pojavijo vrhhlevne kmečke hiše z značilnim zunanjim stopniščem, ki predstavljajo verjetno prvotni tip domov v Poljanski dolini. Še posebej so zanimivi nekateri portali hiš, katere so oblikovali kraški mojstri.
Iz obdobja prazgodovine so bili doslej odkriti le redki sledovi. Domnevno so bile prazgodovinske naselbine pri Brezovici pri Predgradu, Predgradu in Starem trgu ob Kolpi. Na pobočjih Debelega vrha na Poljanski gori so leta 1977 našli zakladno najdbo 147 bronastih srpov, sekir in mečev iz halštatske dobe, med njimi pa tudi 12 kroglic iz jantarja baltskega izvora, ki kažejo na potek jantarske poti med Baltikom in Sredozemljem prek naših krajev. Da je bilo območje Poljan zgodaj naseljeno, pričajo predrimske izkopanine pri Predgradu in Starem trgu ob Kolpi ter rimski grobovi na trških njivah. Zaradi izjemne lege je imel Stari trg v preteklosti vodilno vlogo v Poljanski dolini. Leta 1221 je postal sedež prafare, leta 1248 župnije, v fevdalni dobi, l.1421, pa je pridobil tržne pravice. Vseskozi je bil tržno in obrambno pomemben (Madronič, 2006).
Cerkev svetega Jožefa, ki je bila posvečena leta 1632, je največja v Beli krajini. Okoli leta 1740 je bila razširjena v triladijsko zasnovo. Pred cerkvijo je zvonik ob straneh ladje je dvoje kapel. Notranjščina je odlično oblikovana. Veliki oltar je baročen a predelan, pred leti obnovljene orglje so iz rokokoja (Pavlakovič, 2007). Ura na zvoniku farne cerkve ima obnovljen poseben in zelo natančen mehanizem z utežmi. Poleg cerkve stoji župnišče, na katerem je sramotilni obroč, katerega so uporabljali v času nedeljskih maš in sejmov za storilce manjših prekršov, drugače je pa bil tudi dober privez za konje. V delu Starega trga, imenovanem Kalvarija, stoji od leta 2000 deset obnovljenih kapel križevega pota. V njih se nahaja deset postaj, preostale štiri pa so upodoljene na cerkvi Sv. Andreja, ki stoji na vrhu Kalvarije. Prvotne, ki so bile nanizane na obeh straneh poti, so bile med drugo svetovno vojno podrte, za namene utrjevanja italijanske postojanke.
Osnovna šola Stari trg ob Kolpi je ena najstarejših v Sloveniji. Njene korenine segajo v daljno leto 1820. Šola je imela leta 1994 drugi največji šolski okoliš v Sloveniji, a jo je kljub temu obiskovalo najmanjše število učencev v Sloveniji, le 68. V sestavo OŠ Stari trg ob Kolpi sodi tudi enota vrtca. Šola je že vrsto let znana po zelo uspešnem šahovskem krožku in mladih šahistih, saj so vsako leto na samem šahovskem vrhu v Sloveniji. Šolo in tudi Slovenijo uspešno predstavljajo na evropskih in svetovnih prvenstvih (Madronič, P).
Kraj je bil zaradi svojih lepot in izjemne okolice turistično zanimiv že pred 100 leti. V krajevnem leksikonu Dravske banovine je zapisano, da je imel 5 trgovin, 4 gostilne s tujskimi sobami in 2 sejma. ”Stari trg je v poletju prijetno bivališče za ljubitelje vodnega športa in ribarjenja v Kolpi, kakor tudi pripravno izhodišče za izlete v bližnje podzemne jame (Brlog in Graščica), na razgledno Kozico, v hrvatska ali kočevska naselja ter ob Kolpi k izviru divje romantične Bilpe (11 km) in drugih kraških izvirov v kanjonu.”
Pogled z Kozic na dolino Kolpe, foto: Iztok Mrzljak
Turistična dejavnost se je ohranila z osveženo ponudbo. Do današnjih dni sta ostali le dve stari gostilni. Ob tretji, za katero vedo le še najstarejši prebivalci pa je zaživelo novo apartmajsko poslopje. Turistično ponudbo dopolnjuje sposojevalnica različnih pripomočkov za vodne športe. Stari trg ob Kolpi je v nedavni preteklosti postal del Krajinskega parka Kolpa, ki se razprostira na 4332 km2 ob reki Kolpi od Starega trga do Fučkovcev (http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2007/KPKolpa_SLO_922.pdf). Za kulturno, zabavno, športno in turistično popestritev, poleg Kulturnega društva Stari trg ob Kolpi, skrbijo še Polansko turistično športno društvo, Turistično društvo Poljanska dolina ob Kolpi in Prostovoljno gasilsko društvo Stari trg ob Kolpi. Starih trških trgovin v starem delu že vrsto let ni več. Novejša trgovina se nahaja ob glavni cesti Črnomelj – Kočevje. Poleg tega so v Starem trgu še pošta in dva industrijska obrata.
Prispevek napisala: Petra Madronič
Viri: Madronič, P., 2006: Promet kot razvojni dejavnik Bele krajine. Diplomska naloga, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, 79 str.
Pavlakovič,_J.,_2007:_Župnija_Stari_trg_ob_Kolpi. http://www.jozef-starotrski.net/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1, citirano, oktober 2007.
Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937. Ljubljana, 715 str.